Ukrepi

Odprava kvalitativnih pomanjkljivosti in zmanjšanje antropogenih vnosov v površinske vode sta ključna izziva na projektnem območju, ki ju obravnavamo pri projektu. Varovanje kakovosti površinskih voda in podtalnice je ključnega pomena za družbo. Veliko potokov, ki se izlivajo v Muro in Kučnico, ima kvalitativne pomanjkljivosti. Po drugi strani pa oskrba s pitno vodo v projektni regiji v veliki meri temelji na podtalnici, ki jo napajajo predvsem ta sprejemna vodna telesa. Vzpostavitev in ohranjanje dobrega stanja teles podzemne vode sta predvsem v času podnebnih sprememb, katerih vplivi so zelo izraziti na južnem avstrijskem Štajerskem in v Sloveniji, ključnega pomena. Čiščenje podtalnice ali sprememba vira oskrbe s pitno vodo na račun potrošnikov ni združljiva z načelom »polluter pays prinicple«, ki je določeno v Okvirni direktivi o vodah. Direktiva poleg tega opredeljuje ohranjanje ekosistemskih storitev s pomočjo podtalnice. Splošno sprejeto je, da na kakovost vode v potokih in rekah bistveno vplivajo točkovni vnosi (npr. iz čistilnih naprav). K temu je treba dodati še dokaj razpršene vnose prek površinskega pritoka iz Robnega hribovja, iz kmetijstva zaradi drenaž ali iz pobočnih voda, ki se iztekajo v sprejemna vodna telesa. Zaradi pravnih predpisov iz Okvirne direktive EU o vodah in regionalno primerljivih naravnih območij (skupna talnina in Robno hribovje, območja kotlin, ki jih skupaj uporabljamo, skupna centralna sprejemna vodna telesa) je skupni pristop edina strategija, s katero lahko ciljno rešimo skupne izzive na področju okolja.

Skupne težave bomo obravnavali tako, da bomo ustvarili enoten pristop in standard glede razpoložljivih tehnologij. Različne poti vnosa slednih elementov že poznamo. Potencialni viri onesnaževal iz dotokov Robnega hribovja pa so še precej neraziskani. Predvsem pretoki iz Robnega hribovja, ki se spreminjajo zaradi podnebnih sprememb, in spreminjajoči se pogoji infiltracije v obrobnem območju kotlin zaradi pogostih obilnih padavin predstavljajo možno onesnaževanje in povečan vnos onesnaževal v površinsko vodo in v podtalnico na območju kotlin. Slovensko-štajerski obmejni prostor zahodno od Mure do kotline Maribora na jugu ponuja odlične pogoje za raziskave iz dveh razlogov: po eni strani ima območje različne vrste obmejnih površinskih dotokov, ki obsegajo tako alpske značilnosti z območja Stubalp in Golice kot bistveno bolj ploska in manjša porečja vzdolž obmejnega območja vse do kotline Maribora na jugu. Zato obstajajo različne razmere glede pretoka in padavin. Po drugi strani pa lahko zahodnoštajersko kotlino zaradi svoje hidrogeološke pojavnosti zelo dobro omejimo in prva spoznanja o geometriji kotline smo že pridobili. Zato lahko v zahodnoštajerski kotlini zelo dobro raziščemo interakcijo in potencial za infiltriranje iz obmejnih dotokov v površinske vode in podtalnico v območjih kotlin.  Iz tega osnovnega razumevanja (Mountain Block Recharge, MBR) in v povezavi s kakovostjo površinskih voda lahko te podrobne ugotovitve prenesemo iz lokalne na regionalno raven ter vzpostavimo kavzalno povezavo med rabo tal in kakovostjo površinskih voda ter podtalnice.

Vloge projektnih partnerjev so dodeljene v skladu z delovnimi sklopi. Določitev odgovornih partnerjev za posamezne delovne sklope ustreza izkušnjam posameznih projektnih partnerjev. Težišče dela vodilnega partnerja so refleksijsko-seizmološke raziskave na območju kotline mesta Köflach, Univerza v Gradcu proučuje vplive površinskih tokov iz Robnega hribovja na porečja, NLZOH pa antropogeno onesnaževanje. Zaradi navedenih dejavnosti je nujno potrebno, da projektni partnerji tesno in usklajeno sode.